Zgodovina šolstva v Suhi krajini
Pouk je pred vojno in tudi še nekaj let pozneje potekal po suhokranjskih vaseh, dokler niso zgradili nove velike šole na Prevolah leta 1955.
Kratek pregled dogajanja pred letom 1955:
- Otroci iz Ratja so pred letom 1941 obiskovali šolo v Hinjah. Po izbruhu vojne pa do oktobra 1946 je bil pouk ukinjen. Tega leta so začeli z izobraževanjem otrok na Ratju. Šoloobveznih otrok iz Hinj, Hriba, Lazine, Pleša, Prevol, Žvirč in Ratja je bilo 194. Učitelja sta bila dva, pouk je bil organiziran trikrat na teden.
- 1. februarja 1955 je bil ukinjen pouk na Ratju in v Žvirčah in se je nadaljeval na Prevolah v še ne popolnoma dograjeni novi šoli.
- Šola v Hinjah je bila že v 19. stoletju. Kot farna šola je bila najprej v mežnariji poleg cerkve. V drugi svetovni vojni je bila šola požgana, učenci pa so bili prešolani v Prevole.
Tudi vas Žvirče je imela svojo šolo, ki je bila zidana čisto na novo pred drugo svetovno vojno. Med vojno pa je bila vas požgana s cerkvijo in šolo vred. Otroci so tako hodili po vojni v šolo na Ratje, vse do leta 1951/52, ko so pouk organizirali zopet v Žvirčah. Leta 1955 pa so se preselili v novo šolo na Prevole.
Šolanje v vasi Sela je potekalo v hiši posestnika Jožeta Tomšiča, in sicer kar 12 let. Obiskovali so jo otroci iz vasi Sela, Vrh in Visejec. Vas Lopata se je pridružile temu šolskemu okolišu šele po vojni, ker je bila šola v Hinjah porušena. Tudi otroci ostalih vasi so prej hodili v Hinje.
V šolskem letu 1960/61 komisija sklene, da se v tej zgradbi pouk ne sme več vršiti in da se morajo otroci prešolati v OŠ Prevole.
Pouk na OŠ Prevole se je začel leta 1955, čeprav šola še ni bila čisto dograjena. Vršil se je v dopoldanskem in popoldanskem času v štirih kombiniranih oddelkih s skupaj 145 učencev. V prvem nadstropju je bilo dograjeno stanovanje za učitelje. Na šoli je že delovala tudi mlečna kuhinja. Učenci so imeli tople malice: kavo, mleko, kakav, riž, kruh s sirom, marmelado, salamo.
Leta 1961/62 so prešolali še učence iz vasi Sela in Vrh ter istega leta uvedli predmetni pouk za 6., 7. in 8. razred. Do sedaj je bil samo razredni pouk.
30. aprila 1961 je zasvetila elektrika in šola je dobila radio, decembra pa še vodovod ter stranišče na izplakovanje.
Na šoli so imeli veliko prireditev ob pomembnih praznikih. Tako so obeležili vsako leto kar precej pomembnih datumov: 29. nov. – dan republike, dan mrtvih, novo leto in obisk Dedka Mraza, Prešernov dan, dan žena, praznik dela, dan mladosti, šli so na končni izlet in tudi na tekmovanja.
V letu 1962/63 je šola dobila nekaj telovadne opreme – blazine, žoge, kolebnice, pa tudi drugo opremo – mizo za zbornico, omare za knjižnico, harmonij, zbirko diafilmov, termometer. Pri pouku so že uporabljali radio in televizijo. Zgradili so igrišče za rokomet in mali nogomet.
V šolskem letu 1970/71 je šola prešla na enoizmenski pouk. Dogradili so štiri nove učilnice in jih opremili z rabljenim pohištvom iz ljubljanskih šol. To leto so prišli na Prevole tudi učenci razredne stopnje iz Sel. V šolo so se vozili s kombijem. Skupaj je bilo to leto vpisanih 170 učencev. Naslednje leto je bila šola končno dograjena. Napeljano je bilo centralno ogrevanje in postavljeni goli na igrišče.
Leta 1972/73 je Pionirska organizacija pod vodstvom učiteljev mentorjev začela izdajati glasilo VRŠIČEK, v katerem so objavljali prispevke mladih dopisnikov in literatov. Vse več mladih je tekmovalo za Cicibanovo in Župančičevo bralno značko, saj je šola vsako leto nabavila več leposlovnih del. Šola že organizira poučne ekskurzije za vse razrede.
Naslednje leto so začeli z preureditvijo kletnih prostorov v tehnično delavnico in jo opremili za tehnični in likovni pouk. Z delom so bili zadovoljni, saj so učenci ob koncu leta že pripravili razstavo svojih tehničnih in likovnih izdelkov.
Vsako leto so imeli velike kadrovske težave, saj so učitelji v veliki meri zapuščali šolo in odhajali v večje kraje, kjer so imeli boljše pogoje za delo.
4. aprila 1975 leta naši pionirji in mladinci prvič ponesejo zvezno štafeto mladosti s pozdravi in željami Titu. 3. maja tega leta pa pridejo v kraj delovne brigade. V rekordnem času postavijo bivališča za brigadirje in kot je zapisano v kroniki »Suha krajina je rešena« Začnejo se akcije – popravila vaških poti, vodovod do vseh vasi itd. K delu pristopijo tudi krajani.
V šolskem letu 1976/77 učenci iz vasi Lopata in Žvirče hodijo do šole na Prevolah peš, ostali imajo organiziran prevoz. Šolo pestijo velike kadrovske težave, saj ni učiteljev za tako majhne kraje.
Velika pridobitev za kraj in še posebno za učence je leta 1977, saj na pobudo krajanov, ki so sami zbrali denar in kupili aparature, v kraj pride zobozdravnik. Ordinacija je v prostoru pri šoli, tako da učenci lahko redno hodijo k zobozdravniku v dopoldanskem času.
Šola je vsa leta od začetkov delovanja dobro sodelovala z borci 1. SAB, ki so s svojimi prispevki pripomogli h kvalitetnejšemu pouku. Ta tradicija se je ohranjala še do dveh let nazaj, ko je še zadnja aktivna članica Špela zaradi oslabelosti morala opustiti sodelovanje.
V šolskem letu 1978/79 se je začela izvajati celodnevna šola pod vodstvom ravnatelja Milana Habjana. Ravnatelj je prevzel težko odgovornost, saj se je ob tem spopadal s številnimi problemi – priprava prostorov, nabava učil, kadrovska zasedba, urejanje okolice za rekreacijo, preskrba dveh obrokov prehrane za učence, vse naloge učenci delajo v šoli, domov ne nosijo torb, zato imajo ure samostojnega učenja.
Učenci 4. in 5. razreda gredo prvič v šolo v naravi na Debeli Rtič in mnogi prvič vidijo morje.
Naslednje leto teče pouk po ustaljenem sistemu.
S šolskim letom 1981/82 se prične uvajati mala šola in vanjo je vključenih 14 otrok.
Večje spremembe prinese šolsko leto 1983/84, saj se zamenja ravnatelj. Svoj mandat nastopi učitelj Jože Hribar. Uvede se celoletna mala šola in pričnejo se prenovitvena dela na šoli – zamenjava oken in ureditev prostorov za malo šolo. Velika pridobitev za kraj je avtobusna povezava od Prevol do Žužemberka.
V šolskem letu 1985/86 je že več otrok vpisanih v vzgojno varstveno organizacijo, manjša pa se število šoloobveznih učencev. Učenci dosegajo vse boljše rezultate v odbojki. Šola dobro sodeluje z OŠ Žužemberk, saj letno organizirajo kar nekaj srečanj na kulturnem in športnem področju. Delavci šole aktivno sodelujejo pri delu v krajevni skupnosti, saj je povezava šole s krajem na podeželju nujna.
Učenci imajo vsako leto organiziranih kar nekaj delovnih akcij, tako so jeseni 1986 urejali vaške poti med vasmi in okolico industrijskega obrata na Žvirčah. 28. 10.1986 je šola organizirala proslavo ob otvoritvi asfalta v vasi Hrib in Žvirče ter ob otvoritvi obrata IEZE ISKRA Žužemberk na Žvirčah.
V tem letu šola dobi ob pomoči sponzorjev prvi računalnik PARTNER in učitelji se začnejo izobraževati za delo z njim.
V šolskem letu 1987/88 so finančna sredstva za šolstvo zaradi gospodarske krize precej omejena. Število otrok se še vedno zmanjšuje, zato je vse več kombiniranih oddelkov in na predmetni stopnji kombinacija vzgojnih predmetov. Izvajati se začne računalniško opismenjevanje tudi za učence osmega razreda.
Leta 1992 se je šola povezala z uredništvom radia Ljubljana za mladinsko oddajo RAGLA in med poletnimi počitnicami so prvič na šoli organizirali počitnice za dopisnike iz cele Slovenije. Ta oblika sodelovanja se je ohranjala kar 10 let, kar je velika promocija za kraj. Tega leta kraj dobi tudi telefonske priključke v kar 194 gospodinjstev.
Leto 1993/94 je prineslo spremembo v pouk, saj so uvedli tri ocenjevalna obdobja in učenci so dobili spričevala samo ob koncu šolskega leta.
25. maja 1995 je pomemben dan za šolo, saj se predstavniki občine Novo mesto z županom, sekretarka za izobraževanje, direktor komunale in predstavniki medijev začnejo dogovarjati, da s skupnim sodelovanjem prispevajo sredstva za posodobitev učnih pripomočkov in tako šoli podarijo tri računalnike. 2.6. 1995 pa se začnejo dogovori o prenovi šole.
Obnovitvena dela se nadaljujejo tudi v letu 1996/97, okolico šole pa ureja šola s svojimi sredstvi. 7. junija šola organizira srečanje učencev in delavcev šolskih hranilnic Dolenjske in Bele krajine.
Okolico šole urejajo delavci šole in učenci tudi še naslednje leto. 3. in 4. oktobra 1997 učenci predstavijo raziskovalno nalogo Kamenine našega kraja v Mariboru, za kar prejmejo srebrno republiško priznanje.
Leta 1999 je bila ustanovljena nova občina Žužemberk, v katero spada tudi naša krajevna skupnost.
Leta 2000 se začnejo intenzivne priprave na izgradnjo nove telovadnice pri šoli. Izgradnjo potrdijo občinski svetniki in začne se priprava dokumentacije. 13. oktobra se že položi temeljni kamen, 20. oktobra 2001 pa je že otvoritev nove športne dvorane. Naše odbojkašice dosežejo naslov državne prvakinje v odbojki na mivki.
Hkrati pa se že pričnejo obnovitvena dela na šoli, ki se zaključijo jeseni 2002, ko je otvoritev prenovljenih prostorov in vrtca.
Šola se pripravlja na devetletko in z novostmi seznanja starše. Tako jeseni 2003 zakoraka v devetletko prva generacija, in sicer prvi in sedmi razred. Šola sledi razvoju in se priključi v omrežje interneta.
Kader se več ali manj ustali, nekaj je domačinov, ostali se vozijo iz bližnjih krajev.
Postopno tako kot predvideva zakon v devetletko vstopajo vsi razredi. Vse te pridobitve se še vedno vrstijo pod vodstvom ravnatelja Jožeta Hribarja, ki si zelo prizadeva za obstoj šole na vseh področjih, zato se šola zelo aktivno vključuje v športne, kulturne in druge oblike sodelovanja s krajani in občino.
Leta 2004 se ravnatelj upokoji, vodstvo šole prevzame dolgoletna učiteljica na šoli Marija Breceljnik, ki zelo uspešno pelje zastavljene cilje naprej, ohranja pomen povezanosti kraja, občine in šole ter se spopada s problemi majhne šole v tem kriznem času.
Šolo uspešno vodi vse do svoje upokojitve leta 2017, ko ravnateljevanje prevzame sedanji ravnatelj Draženko Šolaja.
